Ta teden se mi začne prvi uvodni trening na fitnesu, kjer mi bo osebni trener pomagal pri tem, da si sestavim optimalni plan za vadbo. Končno je prišel čas, ko se moram premakniti v bolj profesionalno okolje, saj sem prišla do točke, kjer ne morem več napredovati z domačo opremo. Po eni strani sem zelo vesela po drugi se pa rahlo neugodno počutim, saj nisem nikoli, trenirala v fitnesu. Če sem že karkoli trenirala izven doma, je bilo to le plezanje. Tam sem že vsega navajena, to je pa popolnoma drugačno okolje in ne vem, kaj me pravzaprav čaka. 

Vedno sem namreč imela neko čudno prepričanje o fitnesu, ki sem ga dobila v okolju, v katerem sem prej bila. Seveda je bilo to precej nespoštljivo mnenje. Sedaj tudi vem, zakaj so tisti ljudje imeli takšno mnenje. Žal so bili to večinoma ljudje, ki so verjeli, da sami niso sposobni nekih rezultatov in so potem bili neprivoščljivi tistim, ki so se za to določili in nekaj naredili iz tega. Ja, ljubosumje je res nekaj kar nihče ne potrebuje v življenju. Vsak ima vedno veliko stvari na izbiro in vsak lahko naredi zelo veliko iz sebe. In to je nekaj, k čemu jaz stremim, zato si tudi za vsako stvar najdem mentorja, da hitreje in predvsem pravilno napredujem. 

Ta teden upam, da bom imela najmanj takšen prvi trening, kot sem si ga zamislil, da si lahko potem naredim urnik za naprej in pripravim vso logistiko. Predvsem mi je pomembno, da je to fitnes, ki je na poti, da lahko spotoma še kakšno stvar uredim.