Sestrični Petri sem zadnjič povedala, da sem dobila idejo, kako bi bilo dobro, če bi šla na tečaj jadranja in tam spoznala koga, ki ima jahto. Seveda v upanju, da je samski in bi lahko hodila potem z njegovo družbo na izlete. Seveda ne bi nikoli tega naredila, ker se ne bi počutila najbolje. Ampak idej mi je bila prav posrečena in ker se s sestrično velikokrat ujameva v takšnih domišljijskih igricah, sva se tudi tokrat obe čisto zapletli.

Tako je tudi ona pristavila svojo skodelico idej, kako bi lahko tudi ona vse skupaj izkoristila. Ker bi imela jaz narejen tečaj jadranja, bi lahko potem kdaj tudi sami odšli na izlet ali pa imeli na tej jahti zasebno zabavo s prijateljicami. Ideje so kar padale ena za drugo in res sva se počutili, kot da bi bili v tem filmu. Počasi me je res že mikalo, da grem na tečaj jadranja čisto iz zanimanja, kaj bi se lahko tam zgodilo. Verjetnost, da bi se mi kaj takega zgodilo, je bila precej majhna. Bi se pa naučila novo znanje, ki bi ga morda lahko kje uporabila. Pojma nimam kje ta trenutek, ampak zagotovo internet ve kaj o tem, ki ga bom malce kasneje res povprašala malce bolj o tem. Morda bi pa lahko poleg tega, kar delam, delala še kaj drugega bolj zanimivega.

Minila je dobra ura in s Petro sva se poslovili, ker sva imeli vsaka svoje opravke. Za konec sva si izmenjali še nekaj šal o tem, kako bom sedaj naredila tečaj jadranja in odšli vsaka do svojega avtomobila. Verjetno bova do naslednjič, ko se bova videli vse, pozabili in bova imeli kakšno drugo temo s katero se bova lahko šalili na kavi. Lahko pa, da bom res naredila vmes tečaj jadranja in bo vse skupaj še bolj zabavno.