Kar nekaj časa, se me je držal občutek, da moram igrati igre na srečo, pa nisem polagal neke pozornosti. Vsakič, ko sem videl reklamo ali pa na bencinskem servisu videl nekoga, ki je igral, sem se spomnil, da bi lahko tudi jaz, a nikoli nisem kupil nobene srečke. Najbolj zanimivo pa je pri meni, da sem bil vedno prepričan, da sem rojen pod srečno zvezdo in da imam to srečo, če bi igral, da bi kdaj nekaj zadel.

Spomnim se par let nazaj, ko sem bil zaposlen v bližini kioska, ki je prodajal igre na srečo, tako sem z sodelavcem včasih kupil listek in vedno sem nekaj malega zadel. Tako mi je že prodajalec rekel, da me spremlja sreča in da naj kdaj igram kaj več. Takrat nisem poslušal, bolj sem prepričan v to, da če imaš srečo, boš zadel velik znesek tudi če boš igral najcenejšo kombinacijo, ki ima sicer veliko manj možnosti, a jo ima.

Sedaj sem spet v teh občutkih, ko imam občutek, da moram igrati igre na srečo in bom igral. Zakaj ne bi kupil ene srečke na teden in si tako odprl možnost dobička. Mogoče pa le to niso brezvezni občutki in mi nekdo hoče nekaj povedati. Včasih bi morali poslušati svoje občutke, marsikdaj nam hočejo nekaj povedati. Če malo premislimo o njih, bomo našli odgovor. Ljudje preveč razmišljamo z glavo, včasih bi se morali ravnati po občutkih in po srcu, kajti tista ravna premišljena pot, ni nujno, da je vedno prava. Upam, da mi bodo končno igre na srečo prinesle večji dobiček, ker sem v srednjih letih in bi tako lahko doživel stvari, ki si jih želim in si jih sedaj ne morem privoščiti. Mogoče pa se mi le nasmehne sreča, kdo ve, igre na srečo so res odvisne od same sreče in seveda nakupa.