Postavitev vrtne ute je preprosta in hitra
S prijateljem sva kolesarila po vinorodnih gričih naše prelepe domovine. Že tretji dan zapored sva vijugava po ozkih cestah, izbirala sva poti kjer ni dosti prometa, le tu in tam se je našel kakšen domačin na traktorju.
Med popoldanskim počitkom v zavetju mogočne lipe sva prijetno klepetala, ko se je prijatelj zagledal v hišo pod nama. Ob prelepi hiši in čudovito urejeni zelenici je stala majhna priročna hiška. Povedal mi je, da takšne vrtne ute še ni vide in se peš odpravil v smeri hiše. Res ga je morala prevzeti, še nikdar do zdaj namreč ni zapustil svojega kolesa, še v trgovino je najraje šel z njim. Zdaj pa ga je pustil kar tam pod lipo, prislonjenega na njeno deblo.
Opazoval sem ga, kako je pozvonil pri vratih. Sklepal je, da je nekdo sigurno doma, ker je bil avtomobil parkiran na dovozu do hiše. Čez čas mu je vrata odprl čokat moški, nekaj sta se pogovarjata in nato odšla za hišo do omenjene vrtne ute. Čez čas mi je pomahl in pomignil naj se jima pridružim. Počasi sem se spuščal proti hiši, s svojim kolesom na levi in njegovim na desni strani. Možakarjeva žena, sodeč po enakih prstanih na njunih rokah, je skuhala kavo, ki je mamljivo dišala na terasi ob hiši.
Možakar je prišel iz hiše s kupom papirjev v roki in jih položi na mizo. Prijatelj je takoj pograbi kataloge in začel brskati po njih. Na sredini je naleti na opis vrtne ute, ki je stala pred nami tam v kotu zelenice. Možakar mu je ponudi, da katalog odnese s seboj domov, da ga lahko podrobno in v miru pregleda. Z nasmehom na obrazu se je prijatelj toplo zahvalil, spila sva odlično skuhano turško kavo in že nadaljevala pot proti najinemu cilju. Prijatelj je pritiskal na pedala kot, da mu gori pod nogami in nekaj mrmral sam pri sebi. Ta model vrtne ute ga je tako premamil, da je bil pripravljen prekiniti najino kolesarsko potovanje in to samo zaradi vrtne ute. Komaj sem ga prepričal, da sva ostala še dva dogovorjena dneva.